Fabrizio Micatovich – Tantra in arhetipska pot
Potem ko smo na prejšnjih predavanjih obdelali značilnosti Poti bele tantre in vlogo, ki jo imajo pri tem polarnost in pari, bomo tem seminarju proučevali odnos dveh temeljnih arhetipov Moškega in Ženske s pripadajočima notranjima likoma. Odkrivali bomo tudi, kako vplivajo na nas arhetipi, bolj ali manj zavestno, toda v odvisnosti od odnosa, ki smo ga zgradili z njimi ter kako nas pravzaprav lahko Bojevnik, Svečenica, Mati ali Blodnik vodijo skozi življenje. Nekatere enostavne vaje nas bodo približale našim najbolj uspavanim Arhetipom.
Beseda arhetip pomeni prvotno obliko nekega zapisa, v psihologiji in filozofiji pa neko prapodobo, prototip kot temelj vsega, kar je. V psihologijo jo je vpeljal Carl Gustav Jung, švicarski psiholog in psihiater. Nekaj časa je bil Freudov učenec, kasneje pa je zapustil psihoanalitične vrste in osnoval svojo šolo, ki jo je imenoval analitična psihologija. Človekovo podzavest je delil na osebno in kolektivno. V osebnem delu podzavesti so nezavedne vsebine, ki se oblikujejo skozi življenje posameznika, v kolektivnem pa tiste, ki so se oblikovale skozi razvoj človeštva kot vrste in so prirojene. Vsebino kolektivnega nezavednega bi lahko primerjali z ogromnim rezervoarjem globinske modrosti celotnega človeštva, ki ga podeduje vsak posameznik. Tvorijo ga arhetipi, ki so približno enaki pri vseh ljudeh, neodvisno od rase in kulture. Arhetipi so splošni simboli, ki se ne pojavljajo v neposredni obliki, pač pa so dostopni skozi umetnost, mitologijo, religijo, sanje in domišljijsko dejavnost. Jung je menil, da je podzavest najbolj avtentičen del človekove osebnosti, njeno bistvo, njeno vsebino pa lahko razumemo samo intuitivno in s simboli.
