Josip Joe Meixner – Glasba kot zdravilo – samoterapija z zvoki, ki zdravijo

Josip Joe Meixner (Hrvatska, Austrija) – Glasba kot zdravilo – samoterapija z zvoki, ki zdravijo

ZVOČNA LEKARNA

Učinek glasbe na naše fizično in psihično zdravje je že dolgo jasen, vendar se pa njeno zdravilno delovanje preredko uporablja.

Pianist Joe Meixner je svoje življenje posvetil glasbi. Ko se je pred nekaj leti  bil prisiljen boriti z zdravstvenimi težavami, med drugim s povišanim krvnim pritiskom, je začel raziskovati učinek določenih vrst glasbe na svoje zdravstveno stanje in tako je odkril njihovo zdravilno delovanje. Po tem spoznanju se je Meixner med drugim posvetil glasbi „piano medicine®“, blagodejni, nežni, čutni klavirski glasbi, ki ima v trenutku opazen učinek na poslušalca.

ŠIROK SPEKTER DELOVANJA

Rezultati raziskovanja nemškega društva za hipertenzijo in preventivo so pokazali, da glasba vpliva na delovanje avtonomnega živčnega sistema. „Tako pride do emocionalnih in tudi hormonskih sprememb,“ je pojasnil prof. dr. Hans Joachim Trappe iz univerze Ruhr v Bochumu. „Niso možne samo spremembe psihičnega stanja. Glede na to, da avtonomni sistem kontrolira tudi kardiovaskularni sistem, glasba indirektno vpliva na frekvenco bitja srca, ritem dihanja in krvni pritisk.“

Že dolgo je znano, da glasba lahko zdravilno deluje na organizem, vendar je bilo dokazovanje teh učinkov možno šele z modernimi metodami snemanja, kot so računalniška tomografija, pregled z magnetno resonanco ali analizo spremenljivosti srčnega ritma (HRV – Heart rate variability).

„S pomočjo magnetne resonance je možno direktno spremljati aktivnost možganov pod vplivom glasbe“, je objasnil Meixner. „Prav tako je psihonevroimunologija zaslužna za mnoga spoznanja, pri katerih glasba postane opcija v zdravljenju.“

Tako je danes znano in dokazano, da – z glasbo izzvani – pozitivni občutki, kot so veselje ali sproščenost, krepijo našo imunost, medtem ko negativni občutki izzovejo slabšanje imunosti.

S krepčanjem imunosti lahko glasba zniža visok krvni pritisk, ublaži bolečine, izboljša kvaliteto spanca, sprosti mišice in dihanje ali zmanjša frekvenco bitja srca. Zdravilni zvoki delujejo tudi med globokim spancem. Aktivnosti leve polovice možganov so v naši družbi pogosto zelo dominantne. Glasba in ritem lahko pomirita te aktivnosti in stimulirata globlja območja možganov. Glasba se prav tako uporablja terapevtsko na področju anesteziologije pri zdravljenju strahov in bolečin, pri porodu ali pri terapiji po možganski kapi.

ZVOČNA LEKARNA

Seveda zvok heavy metala ne bo imel istega učinka kot nežna klavirska glasba. Različni glasbeni stili različno delujejo na kardiovaskularni sistem. „Vsaka vrsta glasbe deluje na ljudi,“ pravi Joe Meixner. „Njihovi parametri bodo odločili, ali bo to delovanje pozitivno ali negativno. Tako mora na primer glasba za globoko sproščanje imeti točno določene lastnosti, da bi zares imela sproščujoči učinek.“

V družbi in času, ko se vse težje pomirimo in sprostimo, glasba Joeja Meixnerja postaja zvočna lekarna. Prijetno komponirani zvoki dajejo telo in duha v ravnovesje ter mečejo ven škodljivo hitrost iz našega vsakdana. Ne glede na to, ali Vam bo glasba piano medicine® vrnila krvni pritisk v ravnovesje, ali Vas bodo klavirske skladbe privedle do globoke sproščenosti ali ublažile bolečine: nikoli ni bilo lažje narediti nekaj dobrega zase!

ALTHEDA® koncerti – koncerti, na katerih lahko uživate v ležečem položaju.

V nežnem pianissimu njegova glasba zaustavlja um od neutrudnega razmišljanja o težavah in poslušalca vodi proti skladnosti s samim seboj. Edinstveno in zaščiteno ime ALTHEDA®, opozarja na različna stanja zavesti pri obiskovalcih koncertov (od alfa stanja, 8-13 Hz, lahko sproščanje, preko theta stanja, 4-8 Hz, globoko sproščanje, in vse do delta stanja <4 Hz, globok spanec). Katero od teh stanj zavesti bo v času koncerta vsak obiskovalec dosegel, je zelo individualno in je odvisno od različnih dejavnikov.

Koncert se odvija v zelo zatemnjenem prostoru. Edini akustični dražljaj je tihi zvok klavirja. Obiskovalci koncerta ležijo na udobnih ležalnikih in poslušajo medicinsko glasbo za sproščanje celih 60 minut. Na internetni strani www.pianomedicine.com si lahko ogledate kratek film o ALTHEDA® koncertu. Pridite na ta izjemen koncert in dopustite, da zdravilna glasba deluje na Vaš organizem. ALTHEDA® Koncert je koncert, ki ga dolgo ne boste pozabili …

Možganski valovi: beta, alfa, theta in delta stanja

Ste se kdaj vprašali, kaj se dogaja z vašimi možgani, dokler spite, in kaj, kadar sodelujete pri zanimivi razpravi? Ali na kakšen način na Vas delujeta hipnoza in theta zdravljenje? Spoznajte, kateri možganski valovi nam omogočajo pristop tistemu, iznad površine – naši zavesti in fokusirani pozornosti, in s katerimi se potopimo v podzavest.

Vse naše aktivnosti, oziroma stanja, kot so spanje, počitek in sproščanje, reševanje zapletenih matematičnih problemov ali razprave spremljajo različni možganski valovi. Višje frekvence valov so povezane z zavestjo, budnostjo in koncentracijo, s spuščanjem valov, oziroma nižjimi frekvencami, se odpirajo vrata za vstop v področja izven zavednega, v tisto, kar je Freud poimenoval podzavest. Obstajajo štiri najpomembnejša območja možganskih valov: beta, alfa, theta in delta.

Beta valovi (od 14 do 40 Hz)

Značilni so za močno možgansko aktivnost – povišano zavedanje, koncentracijo in osredotočenost.

Alfa valovi (od 8 do 13 Hz)

Značilni so za stanje, ko je odrasla oseba budna, vendar sproščena, nefokusirana na pozornosti.

Theta valovi (od 4 do 7 Hz)

So nižje frekvence od Alfa valov. Pri osebi, ki počiva po službe in začenja sanjariti, možgani oddajajo theta valove. Najpogosteje se pojavljajo se v snu, in sicer kadar tonemo v san ali se budimo.

Delta valovi (od 0,5 do 3 Hz)

So najnižje frekvence od vseh valov. Frekvenca nikoli ne pade do ničle, ker bi to pomenilo možgansko smrt. Ko se pripravljamo na spanje, so možgani ponavadi v spodnji meji bete. Ko pa tonemo v san, možgani začnejo oddajati najprej alfa valove, potem theta in ko zaspimo, delta valove.


Josip Joe Meixner: Življenje za glasbo

Klavir je začel igrati pri sedmih letih.

Pri dvanajstih je začel skladati, improvizirati in igrati na prvih koncertih.

Pri petnajstih letih je dobil njegov prvi angažma kot klavirist.

Arsen Dedić, Dado Topić, Zdenka Kovačiček, Radojka Sverko, Kazalište Komedija. To je samo nekaj imen, s katerimi je Joe Meixner sodeloval na začetku svoje kariere.

Nekoliko kasneje, ko je živel v Los Angelesu, je postal pianist za zvezde kot Trini Lopeza, skladal je za Disney Channel, Fox Chanel in postal iskan kot »event« specialist na mednarodni sceni. Med drugim je igral za Kevina Costnerja, Larrya Flinta in Ursulo Andress.

V Avstriji si je na dogodku proti AIDSu Life-Ball delil oder z Eltonom Johnom in Liso Stansfield ter imel koncert v dvorani dunajskih filharmonikov, v slavnem dunajskem Musikvereinu. Za manufakturo klavirja Bösendorfer je nekaj let na koncertih in televizijskih nastopih predstavljal največji klavir na svetu, koncertni klavir Imperial.

Je skladatelj, producent in glasbeni znanstvenik, ki se je posvetil glasbeni terapiji, in ustanovitelj piano medicine®, predvsem pa je seveda pianista. Vsakič, ko se njegovi prsti dotaknejo tipke na klavirju, v glasbo vdihne življenje in dušo.

Samo majhno število glasbenikov je sposobno iti čez tradicionalne stile in ustvariti svoj edinstveni stil. Josip Joe Meixner je eden od njih.

Kot strasten pianist zavrača omejevanje na samo eno vrsto glasbe.

V spretnih interpretacijah združuje klasično in romantično glasbo, jazz, pop in soul, ki se dotikajo srca in navdušujejo.

Obstajajo veliki klavirski virtuozi in glasbeni inovatorji, vendar način, na katerega Josip Joe Meixner interpretira dušo glasbe ni le edinstven, ampak tudi čustveno zelo močan.

Ne glede na to, če igra “Clair de Lune” od Debbusya ali “Fragile” od Stinga, to je še vedno SOUL z elementi klasike in jazza.

Josip Joe Meixner, pianist, se na svetovnih odrih počuti kot doma.