Petra Jeretina – Metoda Feldenkrais – pozornost skozi gibanje

Metoda Feldenkrias je metoda, ki uči novih načinov gibanja. Razvil jo je dr. Moshe Feldenkrais, fizik inNačin, kako in kaj uči, je precej drugačen od običajne telovadbe oziroma učenja drže. Telovadba in učenje drže slonita na zelo podobnih predpostavkah. Če je telo šibko, je potrebno vežbati, trenirati, zato, da se mišice okrepijo. Po drugi strani pa, če mislimo, da je slaba drža problem, ga je seveda potrebno odpraviti in stati ravno. V obeh primerih domnevamo, da je telo nekaj, kar je potrebno modelirati, preoblikovati ter postaviti na njegovo pravo mesto. Nič od tega nam ne ponudi priložnosti videti oziroma opaziti, da tisto, kar delamo, morda prispeva k težavam, s katerimi se soočamo. Nobeden od siceršnjih pristopov se namreč ne ukvarja z načinom, kako se gibamo in kako je lahko prav to dejstvo povezano s težavami, ki jih doživljamo. Posledično torej vežbanje samo po sebi ni dovolj. Ideja, ki se skriva za vežbanjem in treniranjem je, da nismo dovolj močni, torej, da bi morale biti naše mišice v boljšem stanju.

Zato so programi takih vadb oblikovani z namenom ojačati sposobnost mišic za delo. Pogosto pa je ta pogled zmoten. Težave, s katerimi se srečujemo, kot so kronične bolečine, nevrološke težave, ovire pri delu, niso posledice tega, kako močni smo, temveč so povezane z načinom, kako se gibamo. Pri metodi Feldenkrais lahko rečemo, da nas ne zanima, kako močni smo, temveč predvsem, kako se lahko gibamo bolj iznajdljivo. Težave nam torej lahko povzroča način, s katerim se gibamo – zanimivo pri tem pa je, da se načina gibanja, ki je lahko vzrok našim težavam, večinoma ne zavedamo. Naša pozornost je usmerjena na to, kaj delamo in redko na to, kako se ob tem gibamo. Na primer: pomislimo, kako običajno vstanemo iz sedečega položaja. Kako to naredimo? Kaj se zgodi? Kateri deli telesa se ob tem premaknejo in kdaj?

Večina nas ne razmišlja o telesu, dokler ne izkusimo bolečine ali drugih težav. Pomeni, da smo se, preden smo opazili, da je nekaj narobe, predolgo gibali na neučinkovit način. Naše gibanje tako postane avtomatično, običajno, postane navada. Ves čas ponavljamo enake gibe in o njih več ne razmišljamo, se ne opazujemo. Ko se nekaj zgodi hitro, uide iz našega zavedanja in s tem tudi našemu nadzoru. To ni nujno slabo, je del učnega procesa in pomeni le, da se učimo gibanja na neučinkovit način.

Gibamo se torej le tako dobro, kot smo se tega naučili. Učni proces je precej slučajen. Na naš način gibanja vpliva veliko stvari: razvoj v otroštvu, prilagoditve na poškodbe in zahteve specifičnih dejavnosti, kot so določen šport, igranje glasbenega inštrumenta, delovno mesto. Dokler ne razumemo, kako se giba naše telo, se pogosto gibamo na načine, ki niso v skladu z njegovo zgradbo.

Tako na primer veliko ljudi misli, da je naš pas tisti, v katerem se obračamo in se temu primerno tudi gibajo. Žal pa spodnji del hrbta takšnega načina gibanja ne dovoljuje. Naši kolki so tisti, ki so oblikovani tako, da dovoljujejo trupu, da se nagiba naprej in nazaj. Hrbtne mišice niso oblikovane za takšen način gibanja. Zanimivo je prav to del telesa, kjer ima veliko ljudi težave in bolečine.

Pri naših vsakdanjih aktivnostih torej razvijemo lastne načine gibanja – gibalne vzorce, v katere se nato  ujamemo in v njih obtičimo. Tak vzorec lahko leži pod vsakim gibom in moti vsako aktivnost, saj lahko deluje v nasprotni smeri od tiste, v kateri želimo nekaj storiti.

Metoda Feldenkrais se izvaja na dva načina: kot skupinske lekcije ter kot individualni pristop, t.i. funkcionalna integracija z dotikom rok. Osnova obeh načinov dela je ideja, naučiti ljudi, da se zavedo, kako se lahko optimalno gibajo in tako povečajo nabor gibov ter udobje. Pri skupinski lekciji učitelj vodi ljudi skozi zaporedje lahkotnih gibov verbalno, pri individualni lekciji pa uporablja dlani in z nebolečo manipulacijo učencu pokaže optimalne gibe.

Metoda Feldenkrais je zelo nežna. Njena osnovna ideja je, da se najlažje spremenimo takrat, ko je nov gib učinkovitejši od obstoječega. Njen moto ” No pain, more gain” torej pomeni ”Brez bolečin pridobimo več ”.

Pri vadbi po metodi Feldenkrais sami upravljamo z našimi sposobnostmi uravnavanja in usklajevanja gibov, kar pomeni, da se ta metoda ukvarja z delovanjem živčnega sistema ter usklajevanjem gibanja. Mišice same se ne krčijo in sproščajo – njihovo delovanje vodi živčni sistem. Mišice same ne mislijo, možgani jim povedo, kaj morajo narediti. Med vadbo pomagamo učencem, da se naučijo kontrolirati svoje mišice z zelo nežnimi, vodenimi gibi, pri katerih vedno ostajajo znotraj meja udobja in ugodja.

Metoda Feldenkrais ne zdravi in ne popravlja ljudi. Ni medicinska terapija, temveč način učenja. Je pomoč ljudem, da znova pridobijo nadzor nad življenjem tako, da razumejo, zakaj se počutijo, kot se počutijo in se naučijo, kako se lahko gibajo na drugačen način, ne da da bi ob tem morali obdržati neprijetne občutke. Celo v primerih, ko gre za organsko težavo ali bolezen, jim često lahko pomagamo najti način, kako naj se odzovejo na sporno zadevo. Tako na primer osebi, ki ima artritis, učitelj metode Feldenkrais ne bo odpravil bolezni. Naloga učitelja je v tem primeru pomagati osebi pri gibanju na način, ki ne povzroča stresa v prizadetih sklepih. Poišče pa udobnejše in varnejše gibe, s pomočjo katerih lahko človek naredi, kar si želi narediti. Enak način se uporablja tudi pri težavah z medvretenčnimi ploščicami, celo v primeru, ko so prisotne strukturalne težave in je vprašanje, kako naj se oseba giba na njej optimalen način, poveča udobje in se tudi izogne morebitnim bodočim težavam.

Nekaj besed o meni

Sem Petra Jeretina in prihajam iz Ljubljane. Na svoji življenjski poti sem se srečevala s številnimi izzivi, ki so me obogatili z izkušnjami. Ob svojem delu sem predvsem spoznavala, kako zelo ljudje potrebujejo veliko uho, ki jih posluša ter par nežnih rok, ki jim pokažejo, da so pomembni natanko taki, kot so tukaj in zdaj, v tem edinstvenem trenutku. Ko sem se srečala z Metodo Feldenkrais, sem vse opisano doživela tudi sama. Uvidela sem, da gre za metodo, ki posamezniku pomaga spoznati način, kako si pri razreševanju vsakdanjih težav lahko pomaga sam. Medtem, ko poučujem in vodim skupinske in individualne lekcije ter m

tematske delavnice Metode Feldenkrais, sem vsakič znova očarana, prevzeta in presenečena nad preprostim načinom in rešitvami, ki jih le-ta ponuja.

Metodo Feldenkrais sem študirala na Feldenkrais Institutu na Dunaju. Leta 2012 sem študij uspešno zaključila in tako postala certificirana učiteljica. S študijem metode sem nadaljevala in v letu 2013 zaključila program Jeremy Kraus approach za delo z otroci s posebnimi potrebami v Nemčiji. Učenje mi pomeni vse življenski projekt, tako nadaljujem s študijem metode v Master classu pri Jeremy Kraus-u.

Poglobljeno seznanjanje z Metodo Feldenkrais me je privedlo do prepoznanja ter odkritja temeljev, na katerih stoji moje delo. Čudovito je spoznavati, kako fantastičen je ustroj človeka in njegovega telesa in kako lahko vsak njegov delček deluje samostojno ter obenem povezano v harmonično celoto. Ko začutimo to harmonijo v sebi, postanemo izpolnjeni in srečni. To pa je tisto, kar meni pomeni Metoda Feldenkrais in upam, da boste enako harmonijo v sebi odkrili tudi vsi tisti, ki boste okusili lekcije Feldenkraisa.

telefon: 031 749 699  e-pošta:
petra_jeretina@t-2.net

_MG_5831 (2)_resize_MG_5835_resize_MG_5836 (2)_resize